Gimnazija v Postojni je začela delovati leta 1945. Od tedaj do danes je doživljala številne spremembe, da ne rečemo pretrese. Omenimo najprej selitve: z Ljubljanske ceste 2 v prenovljeno poslopje na Trgu padlih borcev (1947) in od tam v popolnoma novo poslopje na Kremenci (1982), kjer je še danes. Zadnja selitev ni bila samo sprememba prostora, ampak veliko več.

Predvsem gimnazija ni bila več sama. Z ekonomskimi oddelki je sicer sobivala že od leta 1975, toda leta 1981 so se ji pridružili še novi programi: strojni in lesarski. Spremenilo se je tudi ime. Nismo mogli več govoriti o Gimnaziji Postojna; šola je dobila novo ime, ki si ga je marsikdo težko zapomnil ali vsaj brez zatikanja izgovoril: Srednja naravoslovno-matematična in kovinarsko-strojna šola Postojna.

Še pomembnejša sprememba pa je bila, da naj gimnazije pravzaprav ne bi bilo več. Z uvedbo t. i. usmerjenega izobraževanja je bilo predvideno, da bi gimnazije izginile iz šolskega sistema v Sloveniji. Nadomestili naj bi jih (so jih) novi izobraževalni programi, ki bi po zaključku omogočili tako zaposlitev kot nadaljnje šolanje. Tako je bil leta 1981 ukinjen vpis v gimnazije, nekdanje gimnazije pa so dobile ali naravoslovno-matematični ali družboslovno-jezikovni program. Šola v Postojni je »dobila« prvega in tako tudi prej omenjeno novo ime.

Kljub novi organizaciji in usmeritvi srednjega šolstva pa lahko rečemo, da smo naravoslovno-matematični program dojemali in doživljali kot neke vrste nadaljevanje tradicije gimnazije, čeprav se je predmetnik razlikoval tako od prejšnjega kot tudi sedanjega gimnazijskega. Že ime nakazuje, da ni bilo več gimnazijske »splošnosti« in da je bilo veliko ur namenjenih matematiki in naravoslovnim predmetom, veliko manj pa družboslovnim predmetom in tujim jezikom.

Osemdeseta leta prejšnjega stoletja so torej minila v znamenju usmerjenega izobraževanja, ki so jih v slovenskem prostoru spremljali tudi odpori, kritike in zahteve po vrnitvi gimnazije, šole, ki bi dajala široko splošno izobrazbo z različnih področij in mlade ljudi pripravila na nadaljnji študij na kateri koli študijski smeri.

Gimnazija se je res začela vračati v začetku devetdesetih, hkrati s prenovo šolskega sistema in ukinitvijo usmerjenega izobraževanja pa je bil vpeljan tudi nov način zaključka gimnazije: matura kot državni izpit, ki je eksterne narave in seveda enak za vse gimnazije v Sloveniji. Poskusno je bila izpeljana 1994 samo na nekaterih gimnazijah, leta 1995 pa je šlo »zares«. Kot vsake novosti nas je bilo – dijakinje in dijake, vendar nič manj profesorice in profesorje – tudi te malce strah. Vendar so tako prva kot vse naslednje mature potekale brez zapletov in za veliko večino dijakinj in dijakov tudi uspešno. Z njihovimi uspehi smo se veselili tudi profesorji in profesorice, saj smo neskromno prepričani, da imamo tudi sami kaj zaslug za to. Glede na delež dijakinj in dijakov, ki maturo opravi, zlate maturante, ki dosežejo več kot 30 točk, povprečno število doseženih točk itd. smo med bolj uspešnimi gimnazijami v Sloveniji, vedno nad slovenskim povprečjem.

Ker se že (upravičeno) hvalimo z rezultati mature, je prav, da omenimo, katere predmete vključuje, in za kakšen »preizkus« gre. Matura zajema pet predmetov: tri obvezne in dva izbirna. Med prve sodijo slovenščina oziroma materni jezik, matematika in tuj jezik (večinoma angleški, lahko pa tudi kateri drug), izbirni so prepuščeni izbiri dijakinj in dijakov. Izbirajo v skladu z lastnimi interesi, nameni glede nadaljnjega študija itd. Gimnazija Postojna ponuja dokaj širok izbor naravoslovnih in družboslovnih predmetov ter tujih jezikov. V četrtem letniku je maturitetnim predmetom tudi namenjenih več ur.

Gimnazija Postojna se je v šolskem letu 2004/05 razširila z dislociranimi oddelki v Ilirski Bistrici. Tako se je v letu 2004/05 tja vpisalo 46 dijakinj in dijakov, ta generacija je leta 2008 že maturirala. V šolskem letu 2009/10 je na dislocirani enoti v Ilirski Bistrici 6 oddelkov in 145 dijakov in dijakinj. Na »matični« šoli v Postojni imamo 12 oddelkov, v katerih je 353 dijakinj in dijakov. Vseh gimnazijcev skupaj nas je 498.

Po »medigri« z usmerjenim izobraževanjem, »vrnitvi« gimnazije in vpeljavi mature se zdi, da se je dogajanje v tem delu šolskega sistema umirilo in ustalilo. Vendar je to samo videz. Številne druge spremembe postavljajo tudi gimnazijo pred nove izzive. Govorimo o posodobitvi gimnazijskega programa, ki vključuje spremembe učnih načrtov, načinov poučevanja, ocenjevanja itd. V lanskem šolskem letu smo v oddelkih prvega letnika začeli poučevati po posodobljenih učnih načrtih. Če je gimnazija preživela vse dosedanje spremembe, se bo seveda uspešno »spopadla« tudi s prihajajočimi. Te ne morejo biti problem, če imamo dijake in dijakinje, ki so željni znanja in pripravljeni »širiti svoja obzorja« ter profesorje in profesorice, ki jih znajo k temu pripraviti in jim pri tem pomagati.

mag. Mirjam Počkar, pom. ravn. in predstojnica gimnazije