..., ki so bili v Sloveniji že konec marca. V Španiji smo bili od 7. do 13. maja in tam preživeli nepozaben teden.
Naša pot se je začela na letališču v Benetkah. Od tam nas je namreč čakala dvourna vožnja z letalom do Madrida. Za večino je bilo že to veliko doživetje, ker se velik del razreda ni še nikoli  peljal z letalom. Vsi smo bili navdušeni in neučakani, saj smo se močno veselili ponovnega srečanja z našimi "španskimi brati in sestrami". Na letališču v Madridu sta nas pričakala že iz Slovenije poznana španska učitelja in skupaj smo se odpravili v Arevalo, kjer so nas Španci že nestrpno pričakovali. Takoj po prihodu (okrog 9 zveèer) so nas odpeljali v bližnji lokal, kjer smo si ogledali nogometno tekmo Barcelona:Madrid, saj je nikakor niso smeli zamuditi. (Španci namreč živijo za nogomet). Po tekmi pa nas je doma čakala slastna večerja. (Še ena posebnost: če boste obiskali Španijo nikar ne pričakujte večerje pred 10 zvečer).
Teden, ki smo ga preživeli v Španiji je bil izredno pester in zanimiv. Tri dni smo obiskovali šolo in spoznavali novo kulturo, običaje in hrano. Veliko smo se pogovarjali, peli, plesali in celo obiskali nekaj ur rednega pouka. Bili pa smo tudi  na srečanju z županom v mestni hiši (Slovenci smo bili prava senzacija za cel Arevalo. ) in prejeli lep kupček daril, naslednji dan pa nas je čakal še članek v časopisu. Imeli smo tudi nekaj ekskurzij. Ogledali smo si Arevalo,  Salamanco (izrazito študentsko mesto), Madrid (seveda nismo izpustili stadiona Reala Madrida) in Avilo. Med  vikendom  pa smo spoznali kakšno je družinsko in nočno življenje Špancev.
Teden je minil kakor bi mignil in žal je spet prišel tisti težki čas slovesa. Tokrat je bilo težje in je preteklo precej več solzic kot v Sloveniji (raznežili so se celo tisti, od katerih tega nismo pričakovali).Poleg tega je naša Klavdija pripravila tako lep poslovilni govor, da bi bilo kar malce čudno, če ne bi ganil vsakega, ki vsaj malce razume špansko. Ja, vsega lepega je enkrat konec, ampak spomini in prijateljstva ostanejo za vedno, zato se bomo spominjali vsega lepega, kar smo doživeli in ohranjali stike še naprej. Sicer pa v bližnji prihodnosti tako ali tako načrtujemo ponovno srečanje: pa naj bo v Sloveniji ali pa v Španiji.

Alma  Lončar in Tina Urbanc, 3. C